43
dom — v nebeško kralestvo. Ob kako radi mu naj roko po damo, kako zvesto se naj njega deržimo ino serčno po stermi stezi za njim hodimo, dokler srečno dojdemo k njegovimn Ocetu ino k n asi mu Ocetu — k svojmu Bogu. — Oh ljubi Jezus, ti pravi Bog ino clovek, ki si v tej revni dolini pre bival, v kateri zdaj mi prebivamo, daj tudi nam nekdaj tam prebivati, kjer zdaj ti prebivaš —v casti svojga Očeta! Amen.
I 1» . ' *
Od hude jeze ino pohlev£ine.
Branje iz• djanja apostolskima 6, 8 — 10 ino 7, 54 — 59.
■■Poznate velik razloček, ki je tned grozovitnoj tocoj, k tira nam vinograde ino polje zatere — pa med pohlevnim dezatn, ki nam ljube vinske gore, travnike ino zitne polje rodovitno porosi? — Toljki, ino še veči razločik je med jezovimi, togotnimi ljudmi, ki bi v svojim serdi vse pokon čali, kar jim po volji ni, ino pa med pohlevnimi krisljani, kteri po pameti ravnajo ino krivico Bogu izročijo, kalira se jim godi. Neumne jeze strašna podoba so nam nevsmileni Judje, od katerih v apostolskim djanji_dones beremo; čedne pohlevšine lep izgled nam pokaze sv. Štefan, katirga častito godovno dones veselo obhajamo.
I.
1- Bil je sv. Štefan perve leta keršanstva imeniten ino pošten mlade*nč, vnet sa vero Jezusovo. Bil je visoko učen, ino pravično je živel; posvetili so ga apostoli diakona, cerk- venga služavnika šestiga reda. Svet evangelj oznanovat ino za vboge skerbe*ti je bilo njegovo lepo delo. V svoji sveti službi je bil prav od svetiga Duha razsvetlen, poln božje gnade ino čudne moči. Toljko lepo je učil ino pa toljke čudeže delal, de se je veliko nevernih ljudi ker- stiti dalo.
