19
njimi lepe zastopnosti ni bilo, ne ljubiga keršanskiga miru. Sv. Pari jim torej ojstro piše, zapelive podpihavce krive aposteinc imenuje, ino se za čast svojiga stanu ponosi re koč: »Bratje! imajte nas za Kristusove stuzavnike, kalire je\on sam] izvolil ino vam postal delivce bozih skrivno tt, ki vam razlagamo skrivnosti svete vere v svojih podukih, ino delimo milosti bože v svetih zakramentih." — Oh, naj bi svet spoznal imenitnost ino visokost namestnikov božih, ka terim je izročeno, kar ni angelam dano; naj bi ljudje za namestnike božje Bogu hvalo dajali, jih vredno spostovali ino se vredni storili božjih dobrot, ki jih Bog po duhov- nikah ljudem deli! „Casti Boga iz vse svoje duse, veli sv. Duh, ino mašnike spostuj." Sirah 7, 33.
2. Kakor velika je pa namestnikov božjih imenitnost, toljka je tudi njih dolžnost, de Bogu zvesti tako učijo, ka kor Bog zapove, ne pa po željah ljudi; — de svete zakra mente Te takim delijo, ki so njih vredni, ino ne dajajo pesam svetih reči, ino ne metajo svojih biserov pred svinje; — de so vernim ojstri, pa tudi dobri, kakor so vredni ino potrebni: „0d delivcov božjih skrivnost, od namestnikov bo zih, se jiše — pravi sv. Pavl — de se najdejo zvesti svo- jimtt Gospod1 Bogu, ne goljufni najemniki." Kaj pom.iga dolžniku, če mu služavnik predobro pismo naredi, ako ga gospod ne podpiše? Kaj pomaga gresniku, naj si ga ravno nevredniga spovednik grehov odvežcjo, k boži mizi pustijo, če ga pa Bog zaverže?
3. Korinčanov eni, od hudobnih podpihavcov nadražcni so svojga učenika svetiga Pavla manj obrajtali, kakor druge apostelne, so ga sodili, de je prevzeten ino tudi prehud, ter so mu vse njegovo djanje v hudo izuračali. Tako sojenje boli, dokler ga človek Bogu ne izroči, ki naše serce vidi ino naše dela pozna. Sv. Pavl svojim krivičnim obsoditelam torej na ravnost pove: „Meni je malo mar, kako me vi Ko- rinčani sodile, alj pa kar drugi malo pridni ljudje od mene pravijo. Nočem tudi jaz sam sebe sodili, de bi vam izpričal, kdo si m. Meni moja vest scer vsiga tiga ne očila, kar se od mene slabiga per vas govori, pa vendcr vem, de še nisim pravičen zadosti. Ne vaša, ne moja sodba bo obveljala; le Gospod Jezus Kristus je, ki me bo po pravici sodil. Varjle se torej, Korinčani, poprej prederzno sodili, kakor Jezus^ mš sodnik pride, ki bo vse, še toljko skrivne misti razodel
