Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/16

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

sveti keršanski veri izrejeni. Oh, naj bi tudi Bog« prav spoznali ino mu za t olj ko vsmilenja spodobno hvalo dali, kakor njegovi izvoleni, srečni otroci, kar sv. Pavl želi, ter piše: ,,Bog vsiga upanja naj vas napolni z vsakim vesel javi, VA ga naša sveta vera da, de bole skuz lerdno zaupanje ino skuz pomoč sveliga Duha bogati ino u vsim dobrim popolnoma: bogati v božjim spoznanji, popolnoma v boži časti ino hvali." — Samo za to nas je Bog stvaril ino v svojo sveto vero zaklical, de bi njega prav spoznavali, ter mu dajali spodobno hvalo ino cast. •" "

II.

1. Kdo je Bog? Nekdaj ni malikvavci so imeli sonce na nebi, živino na zemli, clo zlate, sreberne, lesene ino glinaste podobe za svoje bogove. Sv. Avguštin je vse te stvari pre­ mislil, jih iz praševaje rekoc: „Jaz sim prašal žemljo: ali si ti moj Bog? Ona je djala: Jaz nisim. Ino vse kar je na zemli, je djalo de ni. Vprašal sim morje in globočine ino vse živali, ki lezejo, ino vse so mi djale: Me nismo tvoj Bog; le višej poprašaj. Vprašal sim nebo, sonce, mesene ino zvezde; ino djale so mi: Tudi me nismo tvoj Bog, kateriga jišeš. Vse reči krog mene sim klical, naj mi povejo, saj koljkor to l j ko od mojga Boga. Ino vse stvari so z enim glasam od­ govorile: Stvaril nas je. Moje želje Boga spoznati so me prašati gnale, ino v svoji lepoti so mi stvari odgovor dajale. „Nebesa pravijo božjo čast, ino nebo oznanuje dela božih rok. En dan drugimu dopoveduje, ena noč drugo uči. Po vsih deželah gre njih glas, ino do kraja sveta njih besede." Psalm. 18, 1 — 5. Ino kaki glas je to? — Kakšne so njih besede? De je večni, vsemogočen Stvarnik vsih reči lepši ko zvezde po noči, veličastneji ko zlato sonce po dne, dobrot- livši kakor mati zemlja, ki nas redi, on črez vse moder ino vsmilen, nespremenliv, ki vse ohrani ino vlada (viža), on je naš Bog.

2. Od Boga je vse kar na zemli le*ze ino gre, kar se na nebi sveti ino v nebesih veseli; od kodi pa je Bog? Od ni­ kogar; ni stvarjen ne rojen, on je sam od sebe od vekomaj, de nihče toljko moder, nobeden tak resničen, nobeden toljko vsmilen ino pravičen kakor je Bog, ki je vselej bil ino vselej bo —- on je nar popolniši bitje. — Oh duše moje! K*ku