Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/152

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

14«


čednosti skodctilo. Telo ino dusa sta si i človeki tak dolgo sovraž, dokler eno druziga ne premaga. Har dusa dobriga pozeli, truplo ne veseli; kar telo hoce, dusa dovoliti ne sme. .(Čutim drugo postavo v svojih udih , ktira je. postavi mo- jiga duha zoper, uči sv. Pavl; ona me vjetiga ima v po­ stavi greha, ki je v mojih udih." Rim. 7, 23. Bolj ko telo z dobrim živežam paseš, z vinam prenapajaš, z poci- vanjam razvajaš . hujši bo , duša pa slabrj premagati hude navade. Za to nam je vsmiieni Jezus izgled zapdstil , ino sveta cerkev zapoved dala se postiti štirred dni, si priter- gati živeža , spanja ino veselja, ter strahvati telo , naj bo duši pokorno. Si bil druge case navajen se po trikrat vsak den najesti, le enbart se zdaj vsak posten den do sitiga najej. Si bil navajen dobro piti, ne okusi vina nekoljke dni. Si bil navajen dolgo ležati , vstani poprej , ino če vtegneš, jidi v cerkvo , zvecer pobedi ino moli sv. roženkranc Tako boš sam sebe premagoval, ino hudobno poželenje v strahi meli. Nar hujši nagoni našiga serca — pravi sv. Joanez 1. 2, 16 so- Iroji : poželenje mesu, poželenje oči, ino pa napuh živlenja . Te tri sovražnike ce ta sv. postni cas ne premagamo, *e zastonj postimo. „Ne dajte svojih udov grehu orožja, opo mina sv. Pavl; ampak dajte svoje ude Bogu za orožje pra­ vice." Rim. 6, 13. Tako bo sveti post samosvoje premage velicastni cas . ino naša krona lepa v nebesih.

III.

V mesti Sebaste bilo je štirdeset vojšakov za vero Je­ zusovo k smerti obsojenih , naj na ledi zmerznejo. Jzsle- kh so jih, ino v nar hu jši zimi na led posadili, postavili stražo, pa tudi toplo kopel blizo , naj se gre gret, kdor bo Jezusa zatajil. Sveti marterniki si veselo serce delajo ino molijo: .,0 Gospod! štirdeset nas je tukaj; stori dobrotlivo, de vsi premagamo« ino vsi zadobimo nebeško krono." Soldat, ki je zravno na straži stal , vidi angele iz nebes priti ino vsakimu vojšaku eno krono prinesti; samo enimu nje ni bilo. Zoldnir se cudi na straži, rekocr „Kako je to : mar- ternikov je štirdeset, veneov pa le trideset ino devet?" Med tem se eden mučenikov vzdigne , zataji vero ino hiti v toplo hišo na gorko. Alj iz zime na gorkoto priti ga strašne bo­ lečine vmorijo. Tovarši žalujejo , d« so eniga tovarša