Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/89

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Da sem vmoril bližnjega,
Z nožem sem prebodel ga.

Mene v mestu vjamejo,
Me pretrdo zvežejo,
Me v Radolico peljejo.

Zdaj moram Dominik vmret'
Noj špotljivo smrt storit'.

Velika je žalost moja,
Še veči bode materna.

Kaj moja mati porečó,
K'dar zbarajo mi pošto to,
Da bojo vzeli mi glavo.

Ena vaška palica mi rožlja,
Gvišno so mati moja.

Le preč, le preč, mater mojo,
Da prevelika žalost jim ne bo.

Za spovednika sem si zbral
Fajmoštra radolskega.
 
Da mi bo na strani stal,
Lepe nauke mi dajal.

Meni se pa čudno zdi,
Ko vidim toliko ljudij.

Oje joje, ti ljudi
So pogrebalci moji.

Oje joje, kaj to bo,
Frajman bo mi vzel glavo.