Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/253

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Očka so se kregali,
Mamca so se jokali
Za ta moj ledik stan,
Za ta moj ledik stan,
Ki je že davno zapelan.
(Bela, Borovlje.)
 
Dečva pri pobah lažiš,
Pošle svoj krancel zgubiš,
Zdaj pa moraš zibati,
Pleničice prati
Od večara pa noter do dna.

Dečva mad durmi stoji,
Si briše sovzene oči:
Daj mi ti rinčico,
Tvoja ta srabrno,
Da se mö löcov kej boš!
 
Mati pred durmi stoji,
Brincel v rokah drži,
Pobič, čal se ti nagneš k njej,
Gvišno odneseš kej,
Pobič le pojdi naprej!
(Žabnice.)

Avbe, moj kratek čas,
Kam je prišov,
V rive in nadlueje
Me je zapelov.
(Žrelec.)