Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/146

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


<poem> Barba je okoli prangala Lepo se jim je smejala:

«Če delate turen temen, globok, Delajte mu tri line ven.

Eno, kjer solnce gori gre, Drugo, kjer poldan stoji, Tretjo, kjer k božjej gnadi gre.»

Barbico zdaj v turen vržejo, V turen globok, v turen temen.

Barbica pa še govori: «Jaz že imam izbran'ga ženina, Jezusa Nacarenskega.» ......... .........

En angelj k njej prileti, Na nizkem okenci obsedi;

Barbici je oblat podal, Jeden je pa v kelih djal. —

Oče pa k njej gledat gre, Al' kej Barbica še živa je.

Pretekle so že leta tri, Je poslal oče po žlosarje:

«Odklenite mi turen temen, Poberite Barbine kosti ven.»