Stran:Krajnskazb1 2 3.djvu/309

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

2.

OD LEPE VIDE.


Lepa Vida je pri morji ſtala,
Tam na prodi ſi pelnize prala.
Zhern samor'z po ſivim morji pride,
Barko vſtavi, praſha lepe ſide:
»˛Sakaj, Vida! Niſi tak' rudezha,
Tak' rudezha niſi, tak' zvetezha,
Kakor ti ſi perve léta bila?«

Vida lepa je odgovorila:
»Kak' bi bla rudezha in zvetezha,
Ker sadela mene je neſrezha;
Oh, domá bolno je moje dete,
Poſluſhala ſim neumne ſvete;
Omoshila ſim ſe, ſtarza vsela!
Malo kdaj ſim, ſ'rotiza, veſela;
Bolno dete zel' dan prejokuje,
Zelo dolgo nozh mosh prekaſhljuje!«

Zhern samor'z ji rezhe ino pravi:
»Zhe domä jim dobro ni, sherjavi