Stran je bila lektorirana
˛She u grosno shalost sakopana,
Jeli teptat' konji po dvoriſhi:
Koj pobegne Aſan - Aginíza,
Vrat ſi lomit 's line previſoke;
Sa njo tezhe dvoje hzherik milih:
»Verni ſe preljuba mati naſha!
Niſo to nas ozhe Aſan - Aga,
Ampak ujiz Beshe Pintoróvizh.«
Tu ſe verne Aſsan - Aginíza,
Krog vratú obeſila ſe bratu:
»Gledej, bratez! toliko gerdobe!
Od peterih me otrok prozh goni!«
Beshe molzhal, nizh ni pregovoril,
Ampak v' shidano je moſhno ſegel,
Dati ſeſtri piſmo raslozhila,
Grede k' materi naj ſvoji ſtari,
Snade naj ſe sopet omoshiti.
Kadar piſmo je goſpá prebrala,
V' zhelo kuſhnila dva ſina ſvoja,
Hzherik dvoje v' lizhiza rudezhe:
Al' od maliga v' sibeli ſinka
Mati kar ne more ſe lozhiti;
Ampak brat sa róko ſeſtro prime,
