Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/7

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Nar smelši lov se vogne takih step,
Milj trideset obseže njih širjava, —
Prebresti jo je njej igravni sklep.

Kak de je všla, ne stuhta živa glava,
Ostati zmir bi znalo to skrivnost,
Ni bilo je, ko jutro se zaznava.

Četerti dan je v San Fernandu prost
Se plazila begun okoli hiše,
Kjer bila sta otroka vsiljen gost.

"Govori! je dosegla tu kar iše
Ta redka mati? Kako, al je spet
Objela tu le upa pogoriše?"

Umolkne ta, v zapletbe past je vjet,
Očita de na tihim skerbno moli,
Naprej dolžan ostal je vsak odvet.

Razkriti kar mu ta ni bil ob volji
Je zvedel Humbolt jasnoma drugod,
In nam pové v sloveči knigi bolji.

So prepeljali daljno jo v izhod,
Tak de bi več mogoče ji ne bilo
Doseči kar je misli vsih navod.

So vlekli od otrok jo s kruto silo,
Ji vzeli s tem približbe zadni up,
Pa vmreti, to — to ni se ji vbranilo!

Navada kot Indjanam je vsim skup,
Tak ona zdaj ni pila več ne jela,
Ko de bi vse nar hujši bilo strup.

Izverstna tak je vmerla mati smela,
In skala ta — le škoda nam k sramoti,
Bo njeno čast še vnuka vnuku pela

O bregu rek v Amerike pustoti.

Dolina moritve.

Popotnika je trudniga me noč
Dohitila v doline globočini,
Izreči ki brez groze je ni moč.

Drevesa, te samote krepki sini,
Očitajo imé z ožigi krog,
Umora dol! — izkrikne strah mi v tmini.

Na mestu tem — treptanja pusti log —
Skalpirali so nekidan Indjani
Služivših nam vojakov cel ostrog;

Al brani se z orožjem al ne brani,
Zastonj je bil odkup in prošenje,
Dolini v tej so bili vsi poklani.