Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/63

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Tedaj sim jo v posestvo vzel.
Po blatnimu ki potu hodi,
Se ve, de v grez in kal zabrodi.
Gospod je razumljivo djal:
„Kjer te dobim, tam bom te vžgal!"
In un potem: „Izreki prazni!
Brez greha on je bil in blazni,
Je pridno v službi se vertil,
Dokler je v samostanu bil,
In pismo nas je podučilo:
Za take dela je darilo!
Ker dobriga mu bil je mar,
Mu tudi gre prilični dar.
Pregreha, ino samo ena,
Ni bila še, še ne storjena.
Iz gnezda scer se je podal,
Sred pota tud na bervi stal,
Pa bilo v kes je časa dosta,
Ak zderknul bi ne bil iz mosta.
Za mišlen greh, še ne storjen,
Pedepsan bil še ni noben,
Za mervo želj pa — — ne, to ne! —
Ne zderkne v pusto lukno še.
Pa čuj! Med sabo kaj se dreva?
Bo bolji, k Rihardu de greva,
On nej razjasni toto reč,
Izrek njegov je svetu všeč."
In un na to: „Je prav, se zgodi,
Med nama kreg nej on presodi!"

Izrekši gresta v izbo tje,
Bil pod odejo knez je še,
Od hoje dnevne nekaj truden,
Zamišlen, scer pa čisto buden.
Na kratko vse razložita,
Kar dušo tiče jasnoma,
Nej sodi, prosita, med njima,
Čigava duša biti ima.
Ni vbijal Rihard glave zlo,
Naravnost je izrekel to:
„Nazaj telesu dušo dajta,
Na berv denita farja, znajta,
Pa ravno tam, kjer zderknul je,
Potem nej gre po svoje vse!
Spè dalej far brez obotave,
Tedaj, se ve, ni misli prave,
Hiti iz lastne volje v past,
In zlodju gre o njem oblast!
Ak pa domu se verne v tiru,