Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/300

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Burgún.
Ohrani Bog nas! Kake strašne znamnja!
Düšatel
(kralju:)
Bežímo proč, moj kralj, iz kraja tega!
Verhepiškop
(Jovani:)
V imenu Božjim prašam te: Molčiš
Krivice alj nedolžnosti si svesta?
Če groma glas pričuje za-te, primi
Ta sveti križ in daj nam znamenje!

(Jovana se ne gane. Novo silno treskanje. Kralj, Sorelka, Verhepiškop,

Burgün, Lahir, Düšatel odidejo.)


Dvanajsti nastop.
Dünoa. Jovana.

Dünoa.
Ti moja si — O pervimu pogledu
Sim ti zaúpal, in še mislim tako.
Več tebi, ko vsim znamenjam, ko gromu
Nad mano govorečimu verujem.
Molčé zaveržeš ti v ponosnim serdu,
Nedolžnosti si svete svoje svesta,
Razjasnjenje nesramne tožbe take.
— Zaverzi jo, le meni se zaúpaj;
Nedolžnosti ne dvomim tvoje nikdar.
Ne reci nič; le roko mi podaj
V zalogo, v znamenje, de na-me se,
In na pravico svojo se zaneseš.

(Dünoa ji roko poda. Jovana se strese in se urno proč oberne; on od

groze stisnjen oterpne.)


Trinajsti nastop.

Jovana. Dünoa. Düšatel. Potem Remon.
Düšatel
(povernivši se.)
Jovana d' Ark! Kralj čejo dovoliti,
De mesto to zapustite slobodno.
Odperte vrata so. Ne bojte se