Pojdi na vsebino

Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/289

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Pritisnimo se tik ozidja tega,
Na tanko vse od tukaj vidimo.
Kar mimo gré.
Klod Marí.
Bi rekel de se je
Sòšlo Francozke pol na mestu temu:
Tak silno je valovje, de je tudi
V lorenski daljni zemlji naše kmete
Omajalo in nas je sèm dervílo.
Bertran.
Kdo čepel bi nemarno v kotu svojim,
Ko se godí v deržavi reč velika.
Kerví in truda je zadost veljalo,
De prišla je na pravo glavo krona.
Naš pristni kralj, ki zdaj ga kronamo,
Pa nima slabši spremljen biti od
Parižkiga, ki so ga v Sendenizu
Krivično venčali. Ni dobre misli,
Ki se ogiba goda tega, ino
Ne vpije glasnih ust: Bog živi kralja!


Peti nastop.
Marjeta in Luíza pristopite.

Luíza.
Oj, Meta! Setro bove vidile!
Ah, kak mi serce bije.
Marjeta.
V blesku bove
Jo vidle in visosti, rekle bove:
To je Jovana, to najna sestra!
Luíza.
Jez, dokler je ne vidim, ne verjamem,
De ta mogočna, ki se orleanska
Divica
imenuje, res Jovana —
Zgubljena najna sestra bila bi.
(Popotnica se bolj in bolj bliža.)
Marjeta.
Še dvomiš? Boš jo vidila z očmí.
Bertran.
Zdaj pazite! Se bližajo!