Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/288

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Stran je bila lektorirana

Lahir
(osupnjen Düšatelu.)
Razumite to ganjenje prečudno?
Düšatel.
Kar vidim, vidim. Davno sim že bal se.
Dünoa.
Kaj mislite?
Düšatel.
Kar mislim, zdaj ne smem
Izreči. Bog bi hotel, de bi kmalo
Končano bilo, kralj de bil bi kronan!
Lahir.
Kak? Se je strah, ki iz bandera tvôga
Izhaja, tud obernil proti tebi?
Pred njo Britancam trepetati daj;
Sovražnikam francozke zemlje strašna,
Gradjanam zvestim pak je milostna.
Jovana.
De, pravo rečeš! Mila je prijatlam,
Le neprijatle treši strašno z grozo!
(Popotnica h kronanju se oglasi.)
Dünoa.
Bandero vzemi! Urno! Vhod začnè se,
Trenutka ni zgubiti. Uzmi hitro!

(Jovana brané se prejme poslednič bandero in gré; vsi drugi ji sledijo.)


Četerti nastop.

Igrališe se premeni v prostran kraj pred glavno cerkvo. Zadni

stan je poln gledajočiga ljudstva, iz kteriga Bertran, Klod Mari

in Etjen stopijo. Popotnica se v delji oglasi — v začetku oglušeno.

Bertran.
Čuj, gódbo! Tukaj so! Se bližajo!
Kaj bolji bo? Na višji kraj stopiti,
Alj se med ljudstvam gnétiti naprej,
De bi obhod pregledali po celim?
Etjen.
Preriti se ni moč. Vse ulice
So polne ljudstva, konjkov in vozov.