Divica oroslanska čisto sama
Se je borila z njim, mu jagne vzela,
Ko davil že ga je v kervavim žrelu.
Čelada ta zna kriti slavne glave,
Od njene vredniši ne more kriti.
Tibo d' Ark (Bertranu:)
Povejte nam nesreče nove vojsk;
Kaj govorili so beguni?
Bertran.
Bog
Deržave vsmili se, pomaga kralju!
Tepêni v dveh velicih bitvah smo.
Francozke zemlje sred stojí sovražnik,
Zgubljena je dežela do Loare.
Zdaj združil celo moč je, vse armade,
In orleansko mesto z njim obsul je.
Tibo d' Ark.
Bog varuj kralja!
Bertran.
Skupej znêli so
Iz krajev vsih strelaštva neizmerno;
In kakor letne ure temni rôji
Bučel ulnjaka panj osipajo,
In kakor iz višave černa megla
Kobilic padši zemljo krog in krog
Pokrije z neprevidnim mergoljenjem,
Tak je strašan oblak narodov bojnih
Izlil se na poljane orleanske,
In od jezikov tujih čudne zmesi
Hrumi nerazumljivo, krog ležiše.
Zakaj, vojšake svoje siloviti
Burgún, deržavovladni, tudi sèm
Pripeljal je, Anonce, Lutičane,
Iz Luksenburga, Namurčane hrabre,
In srečniga Brabanta prebivavce,
Bogate Genetane — v žametu
In svili bahajoče — ter Pomorce,
Kih mesta snažno rasejo iz morja,
Holendarje umetne čedomolzce.
In Utrečane, Brize clo zahodne
Ki v sever gledajo. — Vsi ti, sledeči
Burgúnu ojstrovladajočimu
So združeni v razbitje Orleana.
Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/201
Videz
Stran je bila lektorirana