Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/172

Diego.
Zavzeta te z očesam stermo meri.
Beatrica.
Kje sim? Obličje to spoznati menim.
Izabela.
Počasi le zavé se in se zdrami.
Diego.
Kaj dela? Na kolena se spustí.
Beatrica.
Obraz nebeški drage majke moje!
Izabela.
Preserčni cvet, objemi me, objemi!
Beatrica.
Glej v prahu me, krivično dete svoje.
Izabela.
Imam te spet! Pozabljeno je vse!
Diego.
Ozrí se name! Al poznaš i mene?
Beatrica.
Diegota, pravedno sivo glavo!
Izabela.
Mladosti tvoje varha zvestiga.
Beatrica.
V naročju sim tedaj ljubimcov svojih?
Izabela.
In razun smerti več nas nič ne loči.
Beatrica.
Ne misliš me pregnati več na tuje?
Izabela.
Sve združene, vtolažena osoda.
Beatrica. (jo objame.)
Je res tedaj, de sim na sercu tvomu,
In sanj je bilo kar sim doživela?
Prestrašni britki sanj! — oh, mati mojal
Sim mertviga pred sebe vidla pasti!