Pojdi na vsebino

Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/135

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Poln sovražnih spak je svet,
Tu in tam po vsaki cesti
Snagi serca, duši zvesti
Je kovarstva sak razpet.
Zvedla to sim trepetaje,
Ko pustivši derznoma
Samostana varne kraje
Sim se v tuje tvegala.
Pri slovesnim obhajanju,
Kneza grob ko je sprejel,
Sledil strah je mojmu djanju,
In le Bog me je otel. —
Ko se m' je mladenč približal,
Tuj mladenč očes plamečih,
Ter s pogledi, meni strašnim,
V bitju nar živejšim duše
Serca jedro mi zadene. —
Groza še me v žile trešne,
Ko se spomnim ure grešne;
Kar pogledati v očí
Svômu dragimu ne morem,
Te krivice svesta si.
(poslušaje.)
Glasi v ogradi!
Nedvomno moj mili!
Posluha sleparstvo ne moti mi s tem.
Se množi, se bliža! —
Na serce mu hitro v presladki objem.

(hití z razširjenima rokama proti vhodu. Don Cezar ji stopi naspróti.)


Don Cezar. Beatrica. Kor.
Beatrica
(se vstraši in beží nazaj).

Gorjé! Kaj vidim!

(v istim hipu kor nastopi.)
Don Cezar.

Krasna diva, nič ne boj se!

(Koru.)

Zagled nenadni vašiga orožja
Straší divico. — Spoštovavno se
Nazaj umaknite!