Iz kamenja prežlahtniga sostavljen,
V katerimu z rubinam plamenečim
Zelen smaragd menuje ojstre žarke.
Na kitnim zvitku dolgo zagrinjalo
Pripeto bodi, in podobo krasno
Kot svitla megla previdljivo skrivaj,
In z vencam se diviško mirtnim celo
Doverši in okrona slavno delo.
- Kor. (Kajetan.)
Opravljeno bo koj, kar nam ukažeš,
Ker najde se storjeno in gotovo
Na prodaj po bazar u vsa ta reč.
- Don Manvel
Nar lepšiga v konjarnici stopača
Izvolite, tak svitlo jasne barve,
Kot konji so v napregi Febovi.
Škerlato ga pokrivaj, žlahtno kamnje
Umetno berzdo in opravo kinči,
Kčr duše moje kneginjo ponese.
Vi pak se tud oblecite slovesno
In spremite v poslopje gospodinjo,
Spodobne šege, in z veselo godbo.
Odidem zdaj, de vse to preskerbim;
Za družbo si izvolim dva med vami,
Me čakajte vi drugi. — Kar ste čuli,
Nej ustne se nikakor ne dotika,
Dokler vam ja ne razvozlam jezika.
(Odide z dvema iz kora.)
- Kor. (Kajetan.)
Reci, kaj bova sedaj započela,
Ko ne prepirata kneza se več,
Kako pušobo vremén preterpela,
Krajšala s čim delapust si bodeč?
Bati se, dvomiti, upati vedno
Mora čelovek za jutro nasledno,
Butaro bitja de umno porabi,
Časa enakost utrudljivo zabi,
In mu hladivniga vetra šumenje
Rahlo premaja zastalo življenje.
- Eden iz kora. (Manfred.)
Krasen je mir! prijazno mladenče
Poleg pokojniga vira sedí;
V sončnimu blesku ob njemu skakljiví
Jančeki grizejo kermo po grivi.