Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/126

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Kor. (Kajetan.)
Tedaj ji je le mladih let zavetje,
In ne pokop življenja samostan?
Don Manvel.
Zaupana v zastavo Božji hiši
Bo terjala nazaj se neki dan.
Kor. (Kajetan.)
Pa ktere se ponaša rodovine?
Po žlahtnimu le žlahtno zarodí se.
Don Manvel.
Si je skrivnost, ker ne pozná ne žlahte,
Ne staršev, da! celó ne domovine.
Kor. (Kajetan.)
Ne pelje kak temotni sled nazaj
K izvirku pervim njeniga življenja?
Don Manvel.
Edini mož, ki zveden je o temu,
Terdí, de je iz rodovine žlahtne.
Kor. (Kajetan.)
Kdo je ta mož? Ničesar ne zamolči,
Sovetvati le vse vedé zamorem.
Don Manvel.
Služabnik star obiše včasih jo,
Med materjo in hčerko glas edini.
Kor. (Kajetan.)
In nisi nič po starcu temu sprašal,
Zgovorna je in plaho-serčna starost.
Don Manvel.
Udal se nisim radovednosti,
Ki znala bi skaliti srečo mojo.
Kor. (Kajetan.)
In kake so besede starca bile,
Ki hodil je obiskovat devico?
Don Manvel.
De pride čas, ki vse razjasnil bode,
Tolažil je od leta jo do leta.