Stran je bila lektorirana
- Don Cezar.
- Don Cezar.
(se brata nekoljko bliža).
Bi vedel bil, de tak pravično misliš,
Zgodilo bi se marsikaj ne bilo.
- Don Manvel.
Ak znal bi bil, de sprave tak si voljen,
Veliko truda bil bi majki hranil.
- Don Cezar.
- Prevzetniši popisan bil si mi.
- Don Manvel.
Preklimba je visocih, de ušes
Odpertih se povlastijo podložni.
- Don Cezar. (živo.)
- Služabniki, tak je, so vsiga krivi.
- Don Manvel.
- Ki naj navdali z britkim serdam so.
- Don Cezar.
- Ki marnje zle so semtertje nosili.
- Don Manvel.
- Ostrupili vse dela s krivo sodbo.
- Don Cezar.
- Vlivali kis, ne olje v rane hude.
- Don Manvel.
- Namest gasiti, so podpihovali.
- Don Cezar.
- Da! zapeljana, golufana sva.
- Don Manvel.
- Orodje slepo v roki tuje strasti.
- Don Cezar.
- Ak res je, de je vse nezvesto drugo —
- Don Manvel.
- In krivo! Mati rekli so, veruj!
- Don Cezar.
- Tedaj podam ti roko bratovsko —
(mu jo ponudi.)