Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/353

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Pa kardinal! — naímek je kras,
Pomemba le votla, — „rob" istiiie glas,

O sladki mi brate, de vedel bi ti,
Ta jarem okrutni kak on me tiší!
Je vse hudobija, zavid le divjá,
Hinavstvo, zvijača le v Rimu veljá.

Obeta bogastvo, in polno je rev,
Na klic pomaganja je votel odmev,
Kovarstva domovje, vertavka zvijač,
Jegulje pokaže, navleče ti kač.

Krivica, ki pazi sebično na rop,
Poveže na pervo obilni si snop,
Zaveržene babe za greh in denar
Verté opravila pušene v nemar.

In kako ti upaš, osvileni mož,
Želeno po meni dosegel de boš?
Prečist in preblag sim o zlobi, spoznaj,
De v taki kaluži zamogel bi kaj.

V škofiji nekdaj mi še bila je moč,
Po soda obliki verteti obroč;
Da, selo nar manjši deržava je tak,
Pa v Rimu — že drugi je zadnim enak.

Čuj! sveti naš oče — bolan je in star, —
Popuša opravke in dela v nemar, —
Moči so nehale ga, strašno terpí, —
On sam že končati življenje želí,

Umreti bi znal, — — ne tirjam, da — —
Bi znal, je naravno, — — zgoditi se zna,
Potem — — me razumi! — ne rečem nek, —
Le mislim — — bi znal! to života je tek!

Glej, kerčnoma sim ti kolena objel,
Doverši, te prosim, kar sam si začel,
Iz gnojnice smerdne, ki gnus mi je zgol,
Na svetiga Petra me dvigni prestol!

Potem, da! zasveti mi upani dan,
Ko vse ti povernem gotovo na dlan,
Tvoj sin, kar ukaži! — zahvale sim strog,
Ja vem, de si — Kristus, zveličar in Bog!