Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/311

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Ugodnih vad, prijaznega pogleda,
Iz ust ko med mi tekla je beseda.

On mož učen, modrosti cvet gotovo,
Drugačen vès ko vaša visokost,
Si ni svojil držav, da bi na novo
Zgubaval jih, željá enacih prost,
Vladanje mirno teklo je njegovo,
Le zbor je bil kadkada trda kost,
Scer marno delal, tenko tehtal sledno,
Za vid in prid naroda skrben vedno.

Domá napák pa bilo je ne malo,
On ljubil je poduk in lepši spol,
In to mu je nemira mnogo dalo,
Zbudilo mu skrbí in brig dovolj,
Ko ga je pa razsrdje prenehalo,
Je bil kroták, dobrota, srce zgolj,
Ter knjigo vzel je v roke, prešne daljši,
Al ljubico izvolil drugo — zalši.

Potem so pa pojed'ne nastopile,
Poklical skup je celo Varšavo,
Vse družbe zdaj so blesku se čudile,
S katerim pir sijal je daleko,
Nebrojne pesmi kralja so častile
Trdivši, da je poljski Salamó;
En sam je bil satirika se skazal,
Bahaje da pohvalne on ni mazal.

Tak zbornica je bil ta dvor slavitnih
Igravcev, igrokazov, tak naprej,
Skladavcev umnih, pevcev imenitnih,
Kar bilo scer slovečega tedej,
V število djal je vsak se poglavitnih
Ni gledal zlo, da ne preskoči mej,
Tud jaz sem pel, to-da Bogú se vsmili!
Podpisal pak sem: Tirside po sili.

V tem času bil je velikaš na dvori,
Iz hiše slavne, starega rodú,
Bogat nezmerno kakor ruda v gori,
Prevzeten, poln napuha in hlapú;
Blešil je krog ko sonca svit ob zori,
Imel zlatá je, vsakega darú,
Da v trumi vsi teh zborov sreč in dike
Mu kraj prestola bilo ni prilíke.