Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/199

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


On o bregu hodi sam,
Bil je z dušo vedno tam.
Vmah zatrese se širjava,
Prek valov labud priplava:
"Zdravstvuj, reče briga zgol,
Kaj te grudi, kteri bol?
Ti si mračen, knez prekrasen,
Ko deževja dan nejasen,
Žalovati tak, zakaj?
Dobre volje bodi raj."

Knez na to mu reče tužno:
"V sodu de pobotam kužno
Dobo pretečenih dni,
Rad očeta vidil bi.
Pa le šibka je ta nada,
Ter me žalost zlo napada,
Tako de občutja spor
Serce mi razdene skor".

Koj labud na to mu reče:
"Samo to le? Ta ti steče,
Se premeni v manjši stvar,
Zleti v barko tje komar!"
To izrekši mahne s krili,
Morje v brizganje prisili,
Hipoma je v slani tok
Knez zavit od zgor do nog.
In na mah se kerči, kerči,
Z nosam skor na zemljo terči,
In komar je prav za res,
Ves komar naš mili knez.
Zabrenčí, šumí čez morje,
Vhiti brod, in neke skorje
Cep zavetje varno da,
Živa duša zanj ne zna.

Mimo ostrova Bujana
V carstvo slavniga Saltana
Žene veter dan in noč
Urno barko puhajoč.
V delji se zazrè dežela,
"Suhi kraj!" je glas veršela,
Barka plunka že v pristan,
Ljudstvu vsim prihod je znan.
Car Saltan povabi v gosti
Vse mornarje k mizi prosti,
Zmir za njim čez dol in kom