Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/112

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Brez izjemka skerbno vsih straní
Nam daruje vsaki dan vidljive.
Dan na dan nevidne blagosti.

Kinč nam da podobe veličanske,
Nam prižgê v obrazu vida kras,
Čelu vcepi misli modrijanske,
Ustam dá besede sladki glas.
Soncu vkaže: Brazde plod mi zbudi!
Roki: Vlij želečimu požir!
Zraku: Sap hladivnih ne zamudi!
Noči: Daj utrudenimu mir!

Bog ljubezni, oče vsiga sveta,
De sta nam, ki gline prah smo le,
V glavi um in duša v sercu vneta,
Slava vsa in hvala tebi gré!
Hvala de veselja serce vriska,
Ko pomlad natora oživí,
Slava de v dolini solz in stiska
Cvetlic nam obilno dozorí:

De nam up nebeškiga življenja,
Krepki up veselja večniga,
V boju zmot, ko truda in terplenja,
K zmagi sklep, orožje v bitvi da;
De pregreh ob cvetju bič odlašaš,
Naše de slabosti prispoznaš,
Da! de clo zločinu prizanašaš,
Ter mu moč čas k pokori daš.

Milost je, dobrota brez prilike,
To ljubav neskončna tvoja je,
Ktera v cvet razvíti vse mladike,
Vsakí berst obdati s plodam htje.
Bog ljubezni, oče sveta tega,
Odpri tej molitvi svoj posluh,
Serca nam očisti dima zlega,
Daj, čez nas de pride snage duh!

Daj, de bi po uku tvômu bili,
Obernili v tvojo slavo vse,
De bi pot kreposti le hodili,
Čistih serc, ko dečno serce je;
Daj de bi, ko zadna bitva mine,
Nam očí zatisne mirna smert,
Tum za nas, nevredne tvoje sine,
Sveti dom nebeški bil odpert!