Stran:Jenko Vaje 1.djvu/82

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Kamnje z opeko se še da zidati, pa ne vem, kako bi se kamnje z lesom sprijemalo. Perva dva sta pri svoji razločnosti vender še enake, ali vsaj podobne obstojnosti. Ali ni pri prijatlih ravno tako?

Kaj je nada? — Nada je cvetje na drevju, lepo je in veliko ga je, tode, koliko nam bo sadu prineslo? Morebiti celo nič. —

Če celo nebo z oblaki zakrito vidiš, ne misli, da solnce nikjer ne sije. —

Bog ne dela hudega, ampak je le pripusti. Ravno tako pri atroku, kogar oči so solnčni žarki otamnili, ni solnce otroka oslepilo, ampak je le svojim žarkom pripustilo, slepiti ga. —

"Kogá? Kako berač se z mano meri?
Naj ve, da dedov 3 × 5 imam."
""Že prav prijatel, pa mi ne zameri,
Imam jih več, moj ded je bil — Adam.""


Nekaj od zgodeb in šeg Lapljanov.

(K Meyer's Volksblthk Sostavil M. Polše.)

Težko se prostejši malikovavstvo najde, kakaršno je pri starih Lapljancih bilo.