Stran:Dolinar Mnoge svete pesme.djvu/72

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

67


Od Jioslije previdnosti.

1. Kak' modro Bog vſe visha,

Ohrani vſe ſtvari; Zhe vsdigne al' ponisha,

Vſe dobro naredi. Oh ſrezhen, kdor prebiva

V savetju boshjimu, Prav mirno tak pozhiva

Na ſvetu revnimu.

2. Bogu ſe terdno srozhi,

Ker sa-te On ſkerbi, Po dnevu in po nozhi

Te ima pred ozhmi. Potrebe tvoje snane

§o njemu zhiſto vſe; Tvoj Ozhe on oſtane,

Zhe ravno tepe te.

3. Nikar ſe mu ne brani,

Zhe tebi s' ſhibo da; Glej, ſhiba teb' osnani,

De te sa ljubo jma. Zhe s' eno roko vdari,

Sazelil s' drugo bo; Obupati ſe vari,

Iti prim' ſe ga sveſto.

4. Lepo nam ſolnze ſeje,

Po hudim deshji spet, In lepſhi nam ogreje

Od deshja roſni ſvet: Tako sa ſolse tvoje

Plazhilo tebi da, In sa terplenje ſvoje

Boſh enkrat hvalil ga.

5. Le s' voljo terpi, duſha,

§ej kratko le terpiſh;


5*