21
Teb' obilno miloſt kashe, §vojo jeso potoloshi, Po tvojih grehih ne ravna, In ne shuga vekoma: Ve, kako ſi ſlaba, §pomui, de ſi prah.
20. Njegova miloſt je velika,
Je od semlje do nebeſ, Na kraje semlje on pomika Grehe, in jih vershe zhes. Kakor rosha zhlo vek vmahne, She per majhnim vetru vſahne; O blagor tim, k" ſe ga boje, Vſmilil bode ſe zhes nje. K' meni ſe vernite, De ſe jeſt bom k' vam.
21. Goſpod! kaj ſe je nam sgodilo,
Kar ſmo tebe sapuſtil'? Is tvoje gnade naſ pahnilo Grehov tesha in ſhtevil'; Sdej veſelje ſerza upada, Britko shaloſt nam naklada, Nedolshnoſt lepa 'n boshji mir Prozh je, prozh je duſhe zir. To sdej premiſhlujmo, Kje kaj troſhta sdej bo?
22. O verni! s'voljo preneſite
Krishe, kteri vaſ teshe; Prelubi! prav ſerzhni bodite, Klizhite v' Goſpoda ime! V miſlih ſe reſ smotili Pa ſe bote ſpreobernili: Deſedkrat bolj ga sdej iſkaP, Njega ſam'ga ſe dershal', K' njemu ſe osrite 'S ſerza sdihnite vli;
