Stran:Dolinar Mnoge svete pesme.djvu/18

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran ni lektorirana


127. Sato jeſt lubim tebe, sapovdi tvoje vſe. Bolj kakor shlahtne kamne, nar zhiſtiſhi slato.

128. Jeſt torej ſe po tvojih sapovdih rad ravnam, In zhertim in ſovrashim krivizhne pota vſe.

S.

129. Prezhudno rasodenje, katero nam dajeſh, Moje ſerze prevdarja, velelo koperni.

130. Beſeda rasloshena, Goſpod, is tvojih ult, Nam rasſvetli vſe pota, ponishne poduzhi.

131. Sim sinil in pojemal, duha je smanjkalo, Ker le shelim ſ polni ti to, kar nam sapoveſh.

132. Pogledaj sopet na-me, in zhes-me vſmili ſe, Kakor s' prijatlim ſvojim po miloſti ravnaſh.

133. Ti vod' ſtopinje moje po tvoji ſvet' beſed', Ne puſti meni priti krivizhnoſti v' oblaſt.

134. Hudobnih opravlanja me vari, o Goſpod, De bom sapovdi tvoje dershal bres shaloſti.

135. S' uſmiljenim pogledam se na-me ti osri,

In v' ſvoji ſvet' poſtavi me ſledni dan poduzh'.

136. Solse mi bres nehanja v potokih ven teko, Sato, k' poſtave tvoje, ludje vezh ne dershe.

T.

137. Vſe to je pak pravizhno, kar delaſh in ſturiſh, In ſveta sodba tvoja je bila prav in bo.

138. Ojſtro ti nam saterdil sapovdi ſvoje vſe, Edino pot reſnize, pravize in modroſt'. ^

139. ^erze me ſilno pezhe, od shaloſt' me boli, * Ker na-te posabili ſo moj' ſovrashniki.

140. Beſede tvoje v'ognju ſo vſe ozhiſhene, Reſnizhne ſo in terdne, sato jih rad imam.

141. Reſ, mlad lim in ponishan, od drujih sanizhvan, pa vender ne posabim vezh tvojih beſedi.

142. Kar tebi je pravizhno, oſtane vekomej, Ni smota, le reſniza je vſe, kar sapoveſh.

143. Sadele ſo me reve, sadele me britkost', Sapovd ſpremiſhljevaje, pa sopet mir dobim.

144. Na vekomej oſtane vſe, kar li rasodel,

Daj meni um in pamet, de 's tega shivel bom.