Stran:Dolinar Mnoge svete pesme.djvu/17

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

12


iio. Zhe tudi ſtavijo meni saderge greſhniki, Pa vender ne odſtopim od pota tvojiga.

111. Prejel ſini rasodenje sa vezhno erbſhino, In v' temu poſkakuje obteshano ſerze.

112. Savoljo povrazhila ſim jeſt podvergel ſe,

Sa vſelej tem sapovdam, de jih dopolnil bom.

P.

113. Krivizhne in njih pota ſovrashim is ſerza, Pa sa poſtavo tvojo perſerzhno hrepenim.

114. O Bog! moj svelli varih ti ti in pomozhnik, Le na-te ſe sanaſham, na drujiga ſe ne.

115. Le ſtran, le ſtran, hudobni prevsetniki, Je ſtran! Sakaj sapovdi boshje bom sdej prcmiſhleval.

116. Po ſvoji ſvet' beſedi me var', de shivel bom, Ne ſturi me k' ſramoti savoljo upanja.

117. Gotovo bom ohranjen, zhe prideſh na pomozh, In vedno ſe bom tvoje poſtave veſelil.

118. Kater savershe tvoje sapovd', ga potaptaſh, Ker ſe s' krivizhnim miſlam v' svijazhni ſam

golſa.

119. Sa prelomvavze imam na semlji greſhnike, Sato poſtavo lubim, zhe tudi drugi ne.

120. Prebodi s' ſvojim ſtraham, o Bog, moje ſerze, Sato, ker ſodbe tvoje ſe jeſt mozhno bojim.

II.

121. Le kar je prav, ſim delal, poſhteno, po praviz', Lashnivim opravlivzam me ti nikar ne sdaj.

122. Ti mene hlapza ſvojga le k' dobrim napeluj, De vedno me prevsetni tako ne terejo.

123. Ozhi ſo m' oſlabele, ker zhakam na pomozh. In na ſpolnenje tvoje pravize ſledni dan.

124. Le delaj s' hlapzam ſvojim po ſvojim vſmilenju, In uzhi me poſtavo in nje ſkrivnoſt ſposnat'.

125. Goſpod! jeſt lim tvoj hlapez; daj meni zhiſti um, De tvojo ſveto voljo osnanjeno ſposnam.

126. Goſpod! le hiti k' meni, le hiti, zhaſ je she, Ker je savesa tvoja od njih prelomnjena.