120
Med tim ſe duſhe pokore
V terplenja polnih vizah. §he ne sadoſt ozhiſhene,
Pa niſo pogubljene, Ker bodo isvelizhane,
V nebeſa preneſhene.
2. §o polne pomanjklivoſti,
Sanikerno shivele, In prave ſvete zhiſtoſti
Per ſmerti niſo jmele; Ker niſo 's zeliga ſerza
Boga na ſvet' lubile, Sato jim Bog terplenja da,
De b' madeshe sgubile.
3. Po Bogu ſilno hrepene
V nebelih ga moliti,
Al' kakor Abſolom, ne ſme Nobena k' njemu iti;
Sdihvaje pogledujejo
v' nebo po vezhni hrani,
Do tiſte ſhe ne morejo, Nevidna mozh jim brani.
4. Kriſtjani! vſmilte ſe tedej
Na milo njih sdihvanje, Goſpod jih pokori ſhe sdej,
Proſite verno sa-nje, Ker morajo ſe martrati,
Sa madeshe zhloveſhke; Ne ſmejo shelno gledati
§he sdej zhaſti nebeſhke.
5. Molite sdej sa ſtariſhe,
Sa brate in ſeſtrize, Ker veshe naſ ljubesen ſhe
S' obſojenim u' vize. Neſkonzhno dober Bog ſe da
§he smerej omezhili,
