Stran:Dolinar Mnoge svete pesme.djvu/125

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran ni lektorirana


120


Med tim ſe duſhe pokore

V terplenja polnih vizah. §he ne sadoſt ozhiſhene,

Pa niſo pogubljene, Ker bodo isvelizhane,

V nebeſa preneſhene.

2. §o polne pomanjklivoſti,

Sanikerno shivele, In prave ſvete zhiſtoſti

Per ſmerti niſo jmele; Ker niſo 's zeliga ſerza

Boga na ſvet' lubile, Sato jim Bog terplenja da,

De b' madeshe sgubile.

3. Po Bogu ſilno hrepene

V nebelih ga moliti,

Al' kakor Abſolom, ne ſme Nobena k' njemu iti;

Sdihvaje pogledujejo

v' nebo po vezhni hrani,

Do tiſte ſhe ne morejo, Nevidna mozh jim brani.

4. Kriſtjani! vſmilte ſe tedej

Na milo njih sdihvanje, Goſpod jih pokori ſhe sdej,

Proſite verno sa-nje, Ker morajo ſe martrati,

Sa madeshe zhloveſhke; Ne ſmejo shelno gledati

§he sdej zhaſti nebeſhke.

5. Molite sdej sa ſtariſhe,

Sa brate in ſeſtrize, Ker veshe naſ ljubesen ſhe

S' obſojenim u' vize. Neſkonzhno dober Bog ſe da

§he smerej omezhili,