Stran:Dolinar Mnoge svete pesme.djvu/124

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

119




K' darovanju.

Sa ſvoje bratize moliti, Jih tebi, Bog, perporozhiti

Ta ſerzhina dolshnoſt naſ veſeli. Sato te proſrao sapuſheni, Savoljo njih v ſolse vtopljeni

Poſtavi jih, kjer vezhno ſe dani.

K ſanktuſ.

Sdej bomo ſveto, ſveto peli Na semiji shivi, v' teb' veſeli,

Pa tudi, kteri v teb' pozhivajo; In bomo tu ſveto shiveli, V ſvetoſti k' tebi hrepeneli,

De najdemo, kar uni vshivajo.

Po povsdigovanji.

Po njih nam sdej teko ſolsize, Teb', Ozhe, toshimo, ſrotize,

Ti jim poterdi, polohkaj ſerze; Ti ſam ſi ukasal njih lubiti, Sato je nam shal, jih sgubiti,

Le shaloſten od naſ prijatel gre.

Jagnje boshje.

Naj tvoja luzh jim tamkje ſveti, Ki v' njo le brumni bodo vseti,

Te milo. proſimo s' saupanjem; De bodo ſe od greha umili, Te shelno s' angelzi lubili,

Pred tabo vezhno hvalo peli tam.


Sa dan vſili vernil i duſli.

i. Na jjijonu ſe veſele,

Isvoljeni v' ſladzhizah,