Stran:Dolinar Mnoge svete pesme.djvu/121

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran ni lektorirana


116


10. Goſpod! v' ti ſlushbi me poterdi, De ſe od tebe ne sgubim, Opri v' ſkuſhnjavi duſhne ſmerti, De ſe per tebi ohladim; Nasaj, nasaj me vsem' ti, Ker ſe sheliſh uſmiliti.

l1. Ker tvoja gnada me je vshgala,

Med Bogam ſrednik in med nam, Sa vſelej me s' taboj svesala Ne dvomim nad svelizhanjam; Sato ſino sdpj popolnim tvoj, In ti, Emanuel, ſi moj.

12. Sjſladzhize mi dosdej nesnane, She milo svirajo v' ſerze, Plazhilo boja men' oſtane, Zhe tudi 's tvoje gnade gre; Veſel ſim pa, de ſodni dan Bom priſhel tje na deſno ſtran.



Per zkerni maſlii.

V sazhetiku.

spomni ſe, Goſpod, prav milo

V vizah martranih duſhiz ; Peli v' miru po plazhilo

Vſih okuſhenih grenzhiz. §voje oblizhje jim pokashi,

In obriſhi vſe ſolse; V ſvetim raju potolashi

S' ſvelo luzhjo jim ſerze.

De ti bodo tam per tronu,

V ſveti drushbi svoljenih, Peli hvalo na §ijonu,

S' gnado ti naſiti jih.