Stran:Dolinar Mnoge svete pesme.djvu/118

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

113


Pridi, boshja dobrota, Ne morem she vezh,

Sapuſhena ſirota Bom sdaj in sdaj prezh'.

Al' ſim to saſlushila

Od tebe, telo? Ker ſim tebe vodila

K' veſelju lepo. Bi ſe bila boj vala,

Premagala ſlaſt, Tam bi bila vshivala

Na vekomej zhaſt.

Truplo.

Tiho, prasno jezhanje,

Vshivajmo ta ſvet, Kratkozhaſno to gnanje

Naſ mine, ko z vet. Kdo le tebe poſluſha

In dober tvoj ſvet? V sdajnih zhaſih, o duſha,

Goſpod ali kmet?

Popotnik.

Dolgo, dolgo ſe brani

In milo jeziti, Kdo jo reſhi, ohrani

Od ſmertne pezhi? Sadnizh truplo objema,

In proſi sa mezh, — #_) She ga zhuti, pojema, —

Te reve ni vezh.

Pridi ſem Jeremija, In jokaj zhes njo,


  • ) S. Jakob pravi: Kadar poshelenje ſpozhne, rodi greh: greh

pak tiurjen rodi ſmert, I. 15. To ſe ravno tako rasumi.


8