— 39 —
dil in jih preklel, zhe ne bo naſhel per njih ſadu reſnizhne pokore. Kdor ſvoje poboljſhanje, in pokoro od dne- va do dneva, od meſza do meſza, od leta do leta odklada, in vedno miſli, de ni ſhe tiſti zhaſ priſhel, ker bi bilo treba pokoro delati in na ſmert miſliti, je nerodovitno drevo. Bog ſe bo nad njim rasſerdil, ne bo poraj- tal kaki zhaſ je, ampak bres uſmi- Ijenja ga bo preklel, in ga v' peklen- ſki ogenj vergel. Greſhnik ni hotel ſkerbeti sa svelizhanje , dokler je zhaſ imel, ni hotel perneſti ſadu vredne pokore, dokler ga je Bog zhakal, in oiu lepe perloshnoſii dajal, Bog ſe nad njim rasſerdi in vezh mu ne dovoli zhaſa kteriga sheli, ampak ſmert ga podere ob zhaſu, ko ſhe ni mi- ſlil. Pa shaloſtna in ſtraſhna je taka ſinert. ker greſhnik bo ſliſhal ravn'-
