Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/98

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

zgoditi, kde čele ne lečejo. Tudi moremo polek tega vseli, keliko mogočno, vso skerb iméti.

150. Kak se prenašanje opravla?

Večér prejdoč zadelamo letno lukno s' prevertanim kositarom ino zamažemo vse raspoke na čelniki s' jilovnico, kera je s' kravnikom na pol premešana, naj nikde ne može niedna čela predreti. Še bole slobodno pred zadušenjom je, či spodni odpertek pri stojakih, ino zadni odpor pri ležákih z' redkim platnom zavežemo, naj čelam zrak ne pomanka. Vu jutro, ali kda se z' rojom napotiti hočemo, privežemo čelnike na korbe ali na nosila, ino je pustímo od skerbnih ludi nesti. Či vu dvema vurama ne možemo do stanišnega strana priti, ino dén biva vročen, ali sunce sija ino prižíga na roje, te dobro storímo, či se vustavimo, čele iz nosil odpodenemo, njihove letne lukne odpremo, ino nje skoz dén letati pustímo, večér pa nje pa zadelamo ino dale spravlamo.

151. Jeli rojov ne možemo tudi na kolah dale spravlati?

Zmožemo, či so v' oglavnikih, t.j. slamnih stoječih koših, ino nje na pašo spravlati hočemo.