množína, da so za njo medne cevke vu rastlinji premale. Tota cukrina se zato izverže na zvunenjo popovje, listje ino petličje, tak da se nam ono, liki z' redkim firnisom omazano biti vidi. Kak dugo sunce tote cukrine ne ogosti, teliko časa jo ližejo čele z' naj vekšo pohotnostjo. One so pri tem odviše marlive, tak ki z' ranim jutrom vun odletíjo ino noter do noči nosijo. Poračunilo se je, ki 25 čelnatih rojov pri taki medni rosi že v' osmih dnevih celó na 125 pintov ali petstó funtov meda nanositi zmože, či ne pride skoro veliko dežovje, kero medno roso pa odopère.
391. Tak ali je vadluvanje, ki medna rosa pride od listnih vuši, ne resnična?
Celó resnično je toto vadluvanje ravno ne! tote maličke stvarice, kere se pri mokrotno toplemi vremeni do neverlivega broja pomnožavajo, se prikažejo na rastlinji, kda je vu mezgi objéto, ino se cukrina na njihovih cevkah dela. One pijejo zdaj zo svojim ralcom sladko mezgo iz drobničkega rastlinskega mladja ino listja, jo precedujejo vu svojemi životi ino bzikajo potém kak medno mezgo zdela skos svoje na zadnemi teli se znajdlive bradovičice, zdela pa tudi skos črevo vu locnasti spodobi od sebe na blizo njih stojéčo
