Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/175

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

koš petnajst do dvajsti stopinj daleč od čelinjaka vkraj pod kako drevo ali v' ogradno hižko, kere okna morejo biti odperte. Na mesto odvzetega koša postavimo prazen koš, naj se is paše pridoče čele vu ujemi znajo zbirati. Odnéšen koš postavimo zdaj na opak naglavički, preganjamo čele z dimom nazaj ino pregledavamo potém znoterno rojovo delo. Nató odrezavamo ravno tak plesnive, černe prazne satovnice; od čistega dobrega pogačja pa njim pustimo še nekaj na vusádjanje ploda ostati, na tote pa smo zvesto skerbni; či pa je plod gerbasti ali plantavi, ga moremo vsega isporezati, ino pogače, keliko mogočno na ravnoto prirezati, tak da ne bode kde edna pogača krez drugo vungledala, ino naj bodo nje čele povsodik obsedéti zmogle. Nató še isporežemo od obilnega meda teliko, keliko ga roj bres kvara zgubiti smé, ino se deržímo tudi na vodbo, ki vsako leto le polovico čelnika poréžemo, naj čele tak satovje od leta do leta ponavlajo. — Kda to opravimo, tè nesemo koš pa na njegovo staniše, ga zamažemo spodi, kde na blanjo ali na letni sklad stojí, z' jilovico, ino letno lukno pa naredimo vozko, naj se nikake ropanske čele ne zmožejo vusiliti.