Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/169

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

lukni pa le poldrugi perst širokote ino pol persta visokote. Ino zadnič — naj čelam možilost na njihovo branbo naredimo, — či večér nekaj meda z nekimi kaplami dobrega vina premešamo ino jim kermimo.

301. Kaj še je več vu totemi meseci storiti?

Pastiričke, vtiče z' rudečim repom, keri se zdaj pa prikažejo, ne smemo blizo čelinjaka terpeti, temoč njihove gnezde razdréti ino tudi nje same odpraviti.

302. Jeli toti vtiči čelam škodijo?

Ne znajde se blizo nieden vtič, keri bi nam teliko čél odpolovil, kak pastiriček, posebno, kda mlade imá. Brezmatičnost je blizo vseli na njega ponašati, kajti on matico, kda vun letí, naj beržej zgrabi.

303. Odkod nosijo čele vu totemi meseci méd?

Iz drena, belih fialk ali snežnic, divjega žafrana ino mnogoterih viol, kere vu totemi meseci cvetejo. Bele fialke davajo odviše dosta meda. Večkrat cvete že tudi verbje, kero tudi méd naj bolšo pašo sliši.

304. Kere opravila pridejo v' Aprili?

Toti mesec nalaga čelnim prijatelom že vekšo pazlivost ino skerb, kak preminóči trijé, kajti s' prijemavajočo toploto se