bole pomenšati, naj njé ležej obsedavajo, ino zadelamo čelnike povsodik, naj ropari nikde vu nje priti ne zmožejo. Nató si pripravimo krajdni prah, ino potrosimo z' njim ropare, naj bomo zvedili, odkod so prišli ino komi slišijo.
292. Kaj pà — či so is lastnega čelinjaka?
Te si naj ležej navuk damo, ino pomagamo.
293. Kak tak?
Denemo ropanski koš iz njegovega staníša na naj dalnéšo selo vu čelinjaki, alipa celó is čelinjaka vkraj. Od njega odletavajoči ropari, keri vu nazaj pridenji svojega koša ne najdejo na privadjenemi mesti, se skos to zmotijo, ino so prisiljeni, se pri sosedi noterprositi, ali se obernejo k' poropanemi koši nazaj ino se z' njim zedinijo. Ropajoči koš zgubí po totemi načini veliko čelestva ino henja letati, ino da se na novemi staniši svoj letáj še vučiti more, zato pozábi verh tega na ropanje.
294. Pomaga toto prestavlenje vsikdar?
Vsikdar ravno ne, jako mnogokrat pa le! Ino či ne pomága, tè preselimo ropara s' poropanikom t.j. mi postavimo totega na selo ovega, ovega pa na mesto totega.
