Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/144

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

233. Odkod pride, da se le rojijo?

Potem, kda se je čelam matica odvzela, začnejo one kčasi skerbne biti, si drugo matico izležti, ino naredijo s' previdnostjo dvoje, troje ino več matičnih ležnic. Či je potem njihovo čelestvo veliko, vreme toplo ino prostor vu čelniki pretesen, tè se nad izvolenjom malice ne zmožejo zediniti, ene se družijo k' toti, ove k' drugi matici, dokelič se ne nagodí izidenje ali rojuvanje.

234. Jeli se to ne zmože zabraniti?

Jako mnogokrat se to že dá zabraniti, alipa vseli le ne.

235. Skos kaj toto odrojuvanje zabranimo?

Skos to, da brezmatičnemi maternemi roji kčasi po izgonenji prostor naredimo ino njemi pazno nastavo ali podlago damo, ino či je skoro tudi tota puno nanošena, še tudi drugo.

236. Kaj pa je vriniti, či se rojuvanje še le zgodi?

Te moremo matico, ali či bi njih več med rojom bilo, nje vse izloviti, ino roja nazaj vu materni koš leteti pustiti.

237. Kak se to zgodí?

Mi roja silno z' vodo poškropimo ino vu rešeto ali na razgernen pert strosimo,