Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/131

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

kerega skoz letno lukno vupihavamo, nazaj, ino nje skos to silimo, se višek podati, potem odzdignemo oglavnik z njegove selne klopi, ga obernemo ino postavimo na glavo, na njegov odpertek pa drugi prazni koš, keri s' totim edno dalo imá, ino zvežemo tam, kde se obá koša, eden na ovega priležeta, platenico v' okrog okoli, naj niedna čela ne zmože vunpriti. Tota dva med sobo zvezana koša postavimo vu prazni slamni svitek, ali obernemo neposlonati stol na opák, ino obá sklenjena koša postavimo med stolove noge, naj tam močno ino mirno tečíta, ino jiva skoz noč vu totemi stani pustimo. Zmes totega časa se potegne dosta čel vu prazen koš. Drugi den vzememo tota dva stovaršena koša vun, ino začnemo s' persti celó spodi terkati ali bobjati, kak da bi orgle prebirali, gremo s' totim terkanjom ali bobjanjom pomalem okoli ino okoli preveno više noter do krajca, kde se eden koš drugega dotíče, ino toto bobjanje ženemo na deset do petnajst minot preveno. Čele, kere so skos toto bobjanje vu strah ino nemir postavlene, grejo na pobeg, ino se potegnejo zo svojo matico vu zgorni koš. Či zdaj po narečenemi časi slišamo nje praskati ino sverčati, tè z' bobjanjom