Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/119

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

z' medom pomazane čelnike okoli rojovega kupa napostaviti, ino z' veseljom vidimo, kak čele zo svojimi maticami vu nje idejo, ino se same vu zosebne roje razločijo, tak ki se vsako čelestvo k' svoji matici stovarši. Le ne smemo košov ali čelnikov ravno na zemlo djati, temoč neke hlode ali palice podložiti, naj čele znajo povsodik vun ino noter hoditi. — Alipa tudi denemo celo gomolo čél, potem, kda smo jo dobro poškropili, vu koš, is kerega nato čele vu velike ničke, čún ali korito strosimo ino s' pertom pokrijemo. Tam znotrah pustímo nje blizo štertal vure z' mirom, ino gremo zmes se po ove čele, kere so se še pa na poseliši nabrale, ino nje strosimo k' totim. Zraven časa denemo teliko zelenih drevnih vejic ali rastik k' čelam vu ničke ali korito, keliko rojov vkup sedí, ino tak, da se njihovi veršiči čel dotičejo, s' konci pa na kraji korita sloníjo. Tak pokrite pustimo nje skos celo noč v' miri. Drugi den jako rano najdemo, da se je vsaki roj zo svojo matico na posebno vejo ali rastiko nabasal, is kere vsakega znamo lehko vu posebni čelnik spraviti ino v' čelinjak poseliti.