Pojdi na vsebino

Speči Apolo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Speči Apolo
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Ljubljanski zvon 60/1–2 (1938), 455
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kadar Apolo strune je prebiral,
je človek onemel, še zver obstala
je krotka, reka tek je zadržala,
ves svet je od lepote tih zamiral.

Iz pesmi šlo je sonce v kri in soke,
razvneta so objela se telesa,
prečaral stvarstvo pesnik je v nebesa,
razpel nad zemljo mavrične oboke ...

Zdaj skrivoma samo še samotar
prisluhne pesmi, kot bi pil napoj
iz reke smrti ... Plašen se zbudi

kot mesečnik: Joj, kakšen je vihar
ves svet pomračil! Nem se vda: ta boj
bo pogasila le človeška kri.