Sosed gora/Lovec VI

Lovec VI

Kam odhajaš, lepo moje,
pozno je, se že mrači,
zunaj ostra sapa brije
in pomalem že sneži.

Vlaki. Tračnice. Škripanje.
Krč. Izjedkane oči.
V grlu škrtne. Vlak potegne.
Vlak zavrisne do kosti.

Sneg narahlo poplesava,
tiplje v blato in kopni,
že usiplje vse gosteje,
že ni videti sledi.

Lepo moje šlo za zmeraj.
Nismo ga več videli.
Strojevodja tega vlaka
je bil lovec na ljudi.