Sonet (Fran Roš, 2)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Sonet
Fran Roš
Izdano: Savinja let. 1, št. 3, 1914
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Otožen, sam bolan sameva gaj
odeja žalna, težka ga odeva
in v njem odmeva čuti, ni, ne speva
na licih smrt mi igra smehljaj.

Ah, bili dnevi jasni so, nekaj,
a šli so vsi in pesem ne odmeva
veselo v njem in sonce nanj ne seva
in vzeme težkih sanjah stoče gaj.

A da prek polja pojde vesne dih
tak tih in topel kako, lahek vzdih
tedaj se tudi gaj iz sanj predrami.

A daleč še je vesna za gorami.
Da pride v zarji, da njen meč gorče
pokolje temo, čakam ves drhteč.