Smrti prerok

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Ponočni gost Smrti prerok
Pesmi 1
Anton Medved
Trojni sen
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


 
V svetišču Velegrajskem kleči slovenski rod.
Solzan ga blagoslavlja pastir njegov Metod.
Zavest mu več ne dvomi — zapustil bode svet,
zato iz prs poslednji privre mu govor vnet:

»Na nebu Bog je sklenil, prestol zasedem nov,
porosil vas je danes moj zadnji blagoslov.
Varujte me, otroci! Ko v tretje sine zor,
sprejme me v svitlo sredo krilatcev božji zbor.

A drugega vladiko ob meni zrete tu:
Duhovnika Gorazda, slovenskega sinu.
Delil je srečno z mano življenja boj in mir,
umeje vas in mene —ljubeč vam bo pastir.«

Poklekne z ljudstvom svetec, obraz obda mu žar;
molitev poluglasna vzkipi mu na oltar:
»Edinost hrani z Bogom in z brati in s seboj,
sijaj ti zvezda sreče na veke, narod moj!«



Posrébrilo je jutro Veltávi dvakrat val,
in dvakrat bledi mesec nad Moravo je stal.
A ko se za gorami je v tretje dan rodil,
nad Velegrad je orel priplaval temnokril.

V svetnikovo domovje plašan hiti ves rod:
Resničen prerok smrti — izdihnil je — Metod.
Gorazd se vrže predenj, poljubi roke hlad;
mrliču gleda v lice in plaka Velegrad.