Slovo (Fran Levec)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti

Ločiva se, zdrava ostani,
Poslednjič mi sezi v roko,
Spomin pa mi v serci ohrani,
Ko drug te nevesto dobo!

Ne bodem ljubezni te prosil,
Ne bodem te prosil roke;
A v persih jaz bodem te nosil
In s tabo ločitve gorje.

Spominjaj se, da sva goreče
Ljubila se tudi midva,
Spominjaj se najine sreče,
Če moreš, brez tihih solza.

Oh, kolikrat poljubljevala
Si ti me, priserčno dekle!
A nikdar se nijsva vprašala,
Ljubiti se smeva al' ne?

Ko z možem se ti veselila
In srečo uživala z njim,
Ko v lice ga bodeš ljubila,
Naj sreče ti jaz ne kalim!

Le kader boš sama sedela,
Naj stopim ti jaz pred oči,
Le kader boš sama slonela,
Spominjaj preteklih se dnij!

Obljubljena roka je bila,
Obljubljeno bilo serce,
Pa vendar sva še se ljubila
Do zadnjega, zadnjega dne.

Ločiva se, zdrava ostani,
Poslednjič mi sezi v roko,
Spomin pa mi v serci ohrani,
Ko drug te nevesto dobo.

Ne bodem ljubezni te prosil,
Ne bodem te prosil roke,
A v persih jaz bodem te nosil
Do zadnjega, zadnjega dne!