Slika brata Angelika
| Slika brata Angelika priredil A. Š. |
Objavljeno v Domoljub 1893, št. 19 (5. oktobra) v rubriki Listek
| |||||||||||||
»r** • a « . r» a , t < g a čvf a, pikica! ga j« pred krad a ' h.m i* a*^*..«^ i Vt^Atui iari>:a&>ko uaeta.»t •s » " ia. »e-^itu v stoji palao kapeiivv. v kat-n " ka a-a^a. ». ^ predeta 11 ig^dU sv Lamacij* n sv Sceiaaa.
Ko vstopi brat Angel.k v kapelico, pade na kolena in gorele moli in prosi Boga pomoči pri imenitnem delo Po končani molitvi pripravlial se je naslikati dogedek, kako peljejo sv. £telaiia ua mučetiiški prostor. Med tem ko slika silovite jude, mislil |e na tirka, kateremu on ieli podaljšati niti življenja. S pobožno udanostjo čakal je na prihod av. Očeta, ki m nikdar potabil ai ogledati umetnih del svojega ljubljenega slikarja
Slednjič se vendar odpro vrata in »v. oče vstopi Nikolaj V. bil je ie poataren moi. vendar bolj upognjen od skrbij nego od starosti. Imenovali so ga v njegovi mladosti revnega dijaka it Sarcene; celo svoje življenje p.-čel se je le t učenjaki avetniki. Ko je postal papei, bil j« on pravi varuh (bramtelj) in pospeševatelj poboinosti, umetnosti, književnosti in vednosti. Postavil j« temelje cerkve av. Petra, olepšal mesto Bim tako. da ga po pra vici tovejo Nikolaja Velicega - Kakor smo ie omenili, spozual je on brata (iiovaunija v Florenci pri cerkvenem zboru. Ni mu bila le znana njegova slikarska umetnost, ampak tudi svetost njegovega srca. s čimur seje sv. Očetu še bolje priljubil. Tudi papež Evgon IV. poznal je dobro njegove sposobnosti In ga je hotel povzdignit, ta uadfcola Florentlnskega. Toda Angelik se tahvali za to čast. Češ, da za to ni sposoben in opozori papeia na nekega izmed svojih soredovnikov, kateremu bi ta čast bolje pnstojala; Kvgen IV. ga je imenoval - bil je namreč sv. Antoni«. Ko vstopi Nikolaj v kapelico, brala se je na njegovem obratu tolika ialost, da se je Augelik, k. je pred njim pokleknil, da bi dobil od njega blagoslov, drznil vprašsti, ni se mu Ii kitka nesreča pripetila. .Moj sin*, odgovori papež. .Da so si Turki osvojili Carigrad, to mi ne da miru noč in dan. Nesrečni Grki zametavali so moje predloge in nasvete in se raje podvrgli turbanu, nego da bi pri tiari ostali, in to le iz sovraštva do papeštva. Krasni Carigrad ni več Kristusovo mesto, ampak Mohamedanov. Ah! ko bi s« ne bal grešiti zoper svoje dolžoosti, takoj bi te odpovedal papeški časti, da bi iopet postal to, kar sem bil popreje, magister Tomaž iz Sarcene; takrat viil sem več veselja v jednera dnevu nego sedaj v celem letu."
V trenotku zatvoni poludne. Papež poklekne in moli aogeUki potdrav. Na to vstane in reče bratu slikarju: .Moj sin. ne zapusti me; pridi iu bodeva skupaj kosila." .Sveti Oče", odvrne ponižoi redovnik, .brez duvo lieoja mojega predstojnika tega ne smem storiti." „Jaz, moj sin. zamorem te od tega oprostiti. Pridi torej."
Molče kakor v samostan.ki obednici jedel je v papeževi sobi. Toda njegov duh je bil raztresen; mislil je neprenehoma n. trdovratnega Grka. Vendar ni imel srčnost! o tem s sv. Očetom govoriti. Nikolaj V. opazi njegovo raztresat in ga vpraša, na kaj da misli. Nato pove brat Angelik zgodovino Argyrapulosa in nadaljuje: .Sveti Oče, upam, da mu Vaša usmiljenprivoli še nekoliko časa, da se iopet vrne k Bogu." N i 1 V IAK»J I^IIE pc« « J E ik tkj »e FK<AKK I »ar;, urik K- papei brata tiroči pc«'le, upa»u p>!o LEV .K Tauiaa Dcak »e pred pr-4»t t.k a pruiči, dk tt U i: F U * .10FU. :T IOBA CD BJEIK IOIOLJECJE. dk HIU i .t*..«tcs i " . u c t A r p r i p a l o i , i* irdo^ i mdeči cb-4.. .t t urbaaa* u gUi^ «drl r«*c ta ^aeret I krta. Kc M brat Ai^e.-kc ofcrkbnl t aolai^o, tl;Ul H n T J E T L ^ T ia fk aagovahl T ktfe.»a;m g t* m .Bru B . * T.CI Arg7Tkpwloa ndtl j* » a«fcu o*rb< U iiuaea. ik u r KAURC ca T I . T ^ J E K-RRAI. , J U u « a ;»r brat t.ak»k i.i akapa«fa* ,M.. irai a &r% ;et .t u. ara kri»'^ i u sucrua; tu n pretrra!. lep. :rei fc au je i« pred & WC tk I * R T I T M T A TSORT -UT: WEČAO R M L A , N EI griit t -rrtr» .Ne i:-beo«f» • trt srd tka.' -.»kt jf ga^o okiefk »et«f» IHU Naura raj* uda T < angracu Mobaaaeo « laraas aakor p« Pkrv«^ uarc • ZaK.1 s ^ pnaadeial trk: Atreiu .tt-br»u io arfc. tn Aai «c j« paabl ta acLL H pkpc;a m u dal.ii cdiag. Obr«. feroril je u . « , i u a t .^fa l 8 « č a e u k K oupae. m ^ u bt tuia k ta gk a e i . , ^ ^ ^ aa pr dl i U Hft IFtt.' . J u a ae tacre« a ^ u »drti. pr.f^« « M da nd* u tapa^ ^ w ^ u ^ u ^ » t^-rettt s r t ' Takt. uptt» papei da >e ta a:a.L.tk^ u eiet dat pr-4 Ue» b*l U je U kktilju pr u>r, kako »u pap«i ia red-j»- Bia motila aa i»a Urdalia. da iprr A*a«ia ud »nu-fi uraa
IVogi lao oa vw tgodaj biU bral AagWtk r »čc, pelje Graa oa pr -STO to aa netaj«. da oaj M gre cgi-dal ti-gcie alike T da o papeia ai uafl a« be^d <-« Argi rapalo«, ki M ;E • baa«al kakor da bi ae o*k.hko rataaei ai shk* io ka.i/a, v»pr*j«i j* rad itet U pradiog Sirli irai it b!e«koče r.m-ko aolar« blat U au a ^ c t o dnj" caraTo ia iiuaila o,«g:i čaerti obraz Brat. »aa itrp!,« T letel a, pelje ga f VkLkaatko kapei co aed tem ko CB Itoga prc™. taj bi ma dal oai čadci kaUrega je nekdaj podelil it M-uda. ki j« Ulgarake^t kral.a kaior Ud: podloit ke h kričaaaki len apreobrail ke j* tamreč naah.ktl oa »tete kraljcftkt paltče poaledt. todbo Rlo j« ndec, da >e tirka redciaikoie alike aeJo gaaJ« ur g» prosi aty a a tbke ntUačoo raaloli V fckki. ki pred^urija L imetje av Ltnaacja, epcwril p bnt tirka pc^ebao oa neko j*čo Skou ječito •rei, ndi t». mačeaikt. ktio spresrbrtit teiega čkvrka. tamreč onega ki »e poiaeje tval sv. HifpcIvi . J u »ea aiikal u pruu, ko ae« aif^' aa ub«. tj-au moj*, r#čo 0 B , ^ krotkim ia dUx a glaa^t.
- bi *« kaaeaiu. sree ^aebčiia. Toda jkrgriaptlM
abrafki » oči od siiU ia ae daUi. kaior dt bi be*ad »< ruattt. Angelco J t bilo uaac pn srea. imel j« 1- i* -dno upanie. namreč o«-bo pap-ievo »amo. In re», Nitolaj V. valopil |e t kapelico, aj-gove oseba bila je veliča »tna. toda n*popi«ljita krotko»t imauišala je ui-goto UM.koat. Itrat pad- ua kol-ua iu ti-.- k trka za obl-ko, da t> a i ratno t« »U>ri Ur »aa/- dostojno ča»t pap-žu, t da ta*U>nj.
|'apel miren iu od žalosti k-aiijen ZaM |e Argvra* puloaa na*: o v anali t gtiaem j-tiku. Bilo J- tldeti, da gaje (»pezrta tuiloba ta tr-m-t-k »cainla, ker ..dtfovarjal ja v ternb it učen* koiitre. .M «, wn\ reč- Nikolai V. .tudi jaz ti hočem neki odstavek t u.Vue knjig •• p»v-dati. V drugi knjigi I, »d.- v »klikne modri l lvasee: Vel »irki tuk.j n- morejo rfo«p.Klo»ali; m dobro, da )e U.liko t..dil-l|et: ime|iuo le -luega vlad ar )a. le Jedn-ga iralja, tiamr-č t-ga, kat-remu je aiu modr-Ka Saturna p. daril /*tlo iu postat«, da na» t.ada. Tako. m..j MU. j« Bog LU tel. da ua) bo tudi v njetrov. Cerkvi le jodna jtlava, I- jedua čr-.la in jedel, pastir." t trk ie ostal UdovraU-u iu t rezkimi be»-daiui odgovarjal. .Mo, a,I,-. Odtrue papež poin m.lobe, Jat t. idpust.iu, obžalujem Ivo,o ta*lepljeno*l. hočem proe.ti Vsegamogočn- ga, da t« ratsvetli." Nikolaj odide. Argjrapuloa, ki »e je samega aabe rad. trdotraltiosli »ramoval, obrne k bratu Angeliku io mu hoče itrečt ie tadnjo pohvalo ta »like. . -L .
.Mojo slike niso nič vredne«, vzklikne redovnik t vtdihujtčim glasom, .ker niso tebe spreobrnile. Jaz uiseu, vreden imena .brat pridigar', k.jU slabo sem govori. Peljal sem te k sv. Očetu, uda dosegel nisem ničesar. kakor da nosim krivdo, da si ti žalil velečastto Kristusovega namestnika."
Spomin na to bilo je preveč ta njegovo nežno in pobožno srce. Augelik je vedno bolj bledel, zgrudil se je na stoio belo obl-ko kakor ovenela lilija na svoje steblo in padel n« tla kakor mrtev. ( irk ves osupuen in od sočutja prevzet, se je zastonj trudil, da bi ga vzdramil it omedlevice. Misleč, da ga je on aam umoril, domišljeval si je, da so njegove roke, ki so že tako t uedolžuo krvjo ouečiščene, že drugi umor povzročile, tiroza ga je obhajala, ko je gledal nedulžn-ga anii-la pred seboj na tleh. Poklekne k njemu, prime ga za roko in mu škropi obrat t vodo it posode, ki je stal. uekie v obližju. — .Oče, oče", zakliče (irk obupno,
.vzbudi se, iu jat prisegam, da hočem vse storiti, kar mi televaš."
Augelik odpre svoje krasne oči, ki so bile še roso« od prelitih solt.
.Moj brat", glas se mu je tresel, „podelil si mi zopet življenje; toda usmrtiš me. ako pozabiš na svojo obljubo. Takoj morava zapustiti to kapelico; čas je, da le popeljem nazaj v ječo, k.kor je to mo,. dolžnost." Zbok ilabosti in bled ost i z.pusti brat Angelik Vatikan, io upirajoč se na Grkove roke, podal se je ua pot; do ječe torre d. Nona ui mogel spregovoriti niti besedice. Tam pa, ko sta bila sflna, prime g. domioikanec za roko ter govori: Moj brat. ti si m' "nil življenje, toda le potem, ako "nu obljubiš, da hočeš vse storiti, jaz nočem nič druz-ga. neg., da te rešim; ti m> raš »»-daj oprostiti »» e -rce od pregreh mora* se spovedeti.* .A jaz ne inrrin verjeti, da bi mi bila spoved potrebna.*
moj brat, ko bi ti mogel »vojo ubogo du» > prmiilje »ati v ogl-dalu resnice m spoztiania kak', bi ti bila tamna in cmadeževaoa!... Iluša tvoja vklenjena je t silneite okove, kakor oue. ki »o oklepale tvoje telo. ko so te peljali na morišče. No, (poved te oprosti? Pusti ds gledajo moje oči, kar bi jaz nikdar ne hI »erjel.* N-ki nebeški duh nadvlada) je naenkrat aoit-lsketta slikarja.
papež je dovolil Angeliku delo v Vatikanu za nekoliko dni i prenehati. Prihodbjena dne napotil a« je topet V ječo. Spremljeval ga je nj-gov učenec Botzoli, ki je nosil s sabo stojalo, čopič in škrmjico z barvami. Po goreči molitvi postavi detčico ua stojalo in se pripravlja slikati hitro po svoj-ra načinu, brez po.kušnje in spr-m-mbe. ampak kakor da bi vodila njegovo roko botia navdahnjen »st! V otadji slike tačel je slikati nekoliko dreves, ki so se vid.govsla med neko hito v telo priproslib razmerah m med skrito vendar zadosti lično c-rktico. štirje maihni stebri v tiorentinskem slogu podpirali M jako krasni lok pri vhodu. Na nekem z rastlinami obrafcvn.ni in z leplrni cvetlicami posejanem dvorišču naslikal je skupifi pet,h oseb. Na desnici videl se j e Iiveličar v modri oblek, ogroen počet t rudeč.m plaščem, žarni venec obdaja njegov mili in veličastni obraz; dolgi zlatorunieni kodri -puš a lahno na njegova ramena. Odrei.i » »i tukaj moit in obia*tno. razprostira atoje r . v drt" v jedni roki zlato pa<i<*o i»n itpolnjuj« tedoo izmed t» vz»>«ne»h del u*miljeiiia. postavlja namreč n»r»u.«t! «v p > re. k»> da e ap<>«teiaom oblast grehe odpa ati zdi sak r da bi »» slikale bearde. katere
Angelik ga objame in ganjeno pritisne na srce: potem mu reče poklekniti in ae zahvalit. Vaegamogočnerau. Porabil je več duij, da ga je temeljito podučil v katoliški veri — potem je spoznal on svoje grehe, in Angelik ga je kratil pri sv. Ivanu v LaUranu v krstni kapel. Kouštantinovi. Prejinji večer naložil mu je za pokoro, da gre v Vatikan in tam papeža prosi odpuščenja in milosti.