Pojdi na vsebino

Samotna ulica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Samotna ulica
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Dom in svet 34/1–3 (1921), 15
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

V molk zakopana je ulica tiha,
prek starih se hiš mesečina razliva,
iz vsega občutje pradavnosti diha,
v brezbrežnosti nočni vsepokoj sniva.

Izgubljeni človeški glasovi zasekali so se v sanje
prenežne — ko da kamenje robato
raztrgalo je vezenino zlato —
prizibale so se postave, kričoče v to sveto molčanje.

Ti domi zamišljeni, ki toliko tajnih ste dram,
dožili v svojem osrčju, ti tiho zveneče nebo,
ki gledaš iz vekov v vekove tem bitjem skrivnostnim na dno:
zakaj vsi njih boji, strasti, sovraštva in — kam, o, čuješ me: kam?