Samotna ulica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Samotna ulica
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Dom in svet 34/1–3 (1921), 15
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

V molk zakopana je ulica tiha,
prek starih se hiš mesečina razliva,
iz vsega občutje pradavnosti diha,
v brezbrežnosti nočni vsepokoj sniva.

Izgubljeni človeški glasovi zasekali so se v sanje
prenežne — ko da kamenje robato
raztrgalo je vezenino zlato —
prizibale so se postave, kričoče v to sveto molčanje.

Ti domi zamišljeni, ki toliko tajnih ste dram,
dožili v svojem osrčju, ti tiho zveneče nebo,
ki gledaš iz vekov v vekove tem bitjem skrivnostnim na dno:
zakaj vsi njih boji, strasti, sovraštva in — kam, o, čuješ me: kam?