Samotna ulica
Videz
Samotna ulica (Nezbrane pesmi) Miran Jarc |
|
V molk zakopana je ulica tiha,
prek starih se hiš mesečina razliva,
iz vsega občutje pradavnosti diha,
v brezbrežnosti nočni vsepokoj sniva.
Izgubljeni človeški glasovi zasekali so se v sanje
prenežne — ko da kamenje robato
raztrgalo je vezenino zlato —
prizibale so se postave, kričoče v to sveto molčanje.
Ti domi zamišljeni, ki toliko tajnih ste dram,
dožili v svojem osrčju, ti tiho zveneče nebo,
ki gledaš iz vekov v vekove tem bitjem skrivnostnim na dno:
zakaj vsi njih boji, strasti, sovraštva in — kam, o, čuješ me: kam?