Redovnikova prikazen

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Za njim Redovnikova prikazen
Pesmi 1
Anton Medved
Zdaj in nekdaj
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


 
(Legenda)

Redovnik mlad, pobožnega srca
nekoč prikazen je imel pekla.
Razburjen steče brž do bližnjih vrat,
zakliče: »Slušaj, sveti me opat!

Pred mojimi očmi Gospod je zdaj
odprl peklò, pokazal grozni kraj.
Vse res, kar pravi Jezus in že Job:
Zmešnjava, jok, tema, škrtanie zob . . . !

Pa slušaj, kaj zaupam ti vesel!
Stanove razne sem z očmi ujel:
samo nobenega duhovnika,
samo nobenega redovnika.«

Naguba čelo se Egidiju,
ogleda se, če kdo ne vidi ju;
pa de mladeniču čez majhen čas:
»Nikogar nisi videl izmed nas?

Seveda ne, moj dragi Melifluj!
Duhovniki, redovniki, le čuj,
če kteri so obsojeni v peklò,
ne pridejo na vrh, temveč na dno.«